V nekaj desetletjih se je cistercijanski reformni red v visokem srednjem veku razširil po vsej Evropi. Asketični menihi so si pridobili sloves, da so “puščave” spremenili v “raje”. Utrjevali so obmejne regije in vedno delovali na znanstveni ravni svojega časa. Z radikalno razlago Benediktovega pravila, zlasti načela ora et labora, so preoblikovali celotne regije po Evropi v skladu s svojimi potrebami. S sistematično izmenjavo znanja so postali gonilna sila kmetijskih inovacij in pravi gospodarski imperij.
Oblikovali so svojo vrsto kulturne krajine: cistercijansko pokrajino. Take cistercijanske pokrajine je mogoče najti po vsej Evropi. 17 nekdanjih cistercijanskih opatij iz petih držav je združilo moči v okviru projekta Cisterscapes – cistercijanske pokrajine, ki povezujejo Evropo -, da bi raziskale ta vznemirljivi pojav in o njem ozaveščale javnost. To mrežo kulturne dediščine koordinira okrožje Bamberg. Tu se nahaja Ebrach, najstarejša cisterca na desnem bregu Rena. Nekoč bogata in mogočna opatija v Steigerwaldu je pomemben mejnik pri širjenju reda v vzhodnofrankovsko-nemškem cesarstvu in širše.
Predavanje nas seznani s fenomenom cistercijanske krajine in mrežo CISTERSCAPES, ki je 17. aprila 2024 v Antwerpnu prejela znak evropske dediščine.