Samostanska pokrajina v Višjem Brodu zgodovinsko pripada rodbini Morimond. Danes so še vedno vidne značilne lastnosti cistercijanske pokrajine – aktivno upravljanje vodnih virov in samozadostnost, znaki vpliva prvotne ustanove in zgodovine, skozi katero je šla (načelo raznolikosti v enotnosti).

Ustanovna listina najpomembnejše češke plemiške družine Rožmberkov ni bila pomembna le za kolonizacijo, temveč tudi za nastanek države; samostanska pokrajina Višji Brod, ki se nahaja na najjužnejšem koncu Češke, še danes predstavlja mejo med Češko in Avstrijo.

Opatija Vyšebrod in pozneje druge posesti in posestva so bila sestavljena iz številnih razpršenih vasi na južnem Češkem. Edini večji naselji na tem območju sta mesti Vyšší Brod in Hořice na Šumavě. Razpršenost kmetij hkrati pomeni raznolikost te pokrajine – tu najdemo tako lokacijo prvotnega samostanskega gozda, katerega pretežno hribovit teren onemogoča večjo gospodarsko izrabo, kot tudi ravninsko območje ribnikov v bližini Čeških Budejovic in kmetijska posestva v hribovitem pogorju, ki so primerna za poljedelstvo in sadjarstvo.

Kljub politični ukinitvi samostana (1941-1945 in 1950-1990) in izgonu prebivalstva po drugi svetovni vojni je samostan Višji Brod še vedno edini delujoči cistercijanski samostan na Češkem, ki upravlja del zgodovinske samostanske krajine, gozdov, ribnikov in zemljišč.