Samostanska pokrajina Altenberg v deželi Bergisches Land obsega območje velike zgodovinske vrednosti, ki ga obkrožajo sistemi rabe v nizkem gorskem masivu. Zanjo so značilne doline z ugodnimi hidrološkimi razmerami. Obstajali so prostorski odnosi z mestnimi sodišči v Porenju, zlasti v Kölnu, in zelo obsežen evropski gospodarski sistem.

Leta 1133 so cistercijanski menihi iz Morimonda ustanovili hčerinski samostan. Leta 1145 so svoj samostan preselili v Dhünn. Gozdna zemljišča so izkrčili, razporeditev gozda in odprtih površin pa je značilna še danes. Samostanski kompleks so oskrbovala številna gospostva. Altenberg je ustanovil filije v vzhodni Evropi.

Po sekularizaciji leta 1803 se je njena uporaba spremenila. Romantika je ruševinam cerkvene stavbe dala nov pomen, ki je zabeležen na upodobitvah düsseldorfske slikarske šole. Od obnove v letih 1836-47 se je katedrala uporabljala sočasno.

V evropskem kontekstu je Altenberg primer cistercijanskih načel izbire lokacije in posledično “stabilitas loci” v duhovni ideji celote. “Ora et labora” sta združena v strukturi kulturne krajine, ki je še danes prepoznavna in hkrati predstavlja nesnovno kulturno dediščino.

Posebnost je majhna izolirana lokacija na obsežnem gospodarsko močnem območju. Izjemna je kontinuiteta uporabe kot izobraževalnega središča ter kraja glasbe in romantičnega dojemanja. Danes je Altenberg s svojim velikim številom obiskovalcev sidrišče regionalne identitete.