Leta 1234 je koroški vojvoda Bernhard von Spanheim na meji svojega ozemlja na Spodnjem Kranjskem, v svojem mestu Kostanjevica na Krki, ustanovil samostan cistercijanskega reda. Odročna lega v bližini z bujnimi gozdovi poraščenih Gorjancev, bližina potokov Obrh in Studena ter reke Krke so bili primeren kraj za ustanovitev cistercijanskega samostana.

Novi samostan se je imenoval Marienbrunnen, naselili pa so ga menihi iz samostana Viktring na Koroškem; tako je samostan Kostanjevica na Krki postal del samostana Morimond. Samostan je bil skozi svojo zgodovino tesno povezan z dvema samostanoma (prav tako partnerjema v projektu Cisterscapes); s samostanom Stična v Sloveniji in samostanom Rein v Avstriji. V Kostanjevici na Krki ni zgodovinske linije samostana.

Samostan je v 17. in 18. stoletju v času svojega razcveta širil svoje ozemlje in postavljal nove mejnike v širšem prostoru, kot so gradnja romarske cerkve, nakup mestnih hiš in pridobitev posesti z gradovi.

Pokrajina cistercijanskih samostanov je dobro ohranjena, saj je regija v svoji zgodovini ostala pretežno podeželska. Krajinske značilnosti, kot so vinogradi, samostanski mlini, gozdovi in cerkve, so ostale skoraj nespremenjene.