Samostan je dobil ime po starem središču Velike Moravske, Veligradu, in naj bi postal pokopališče moravskih markizov. Velehrad leži v južnem delu naravnega parka Marsove gore (Chřiby). Hribi, ki obdajajo naravni park, so sestavljeni iz glinenih in peščenjakovih skal ter porasli z gostimi listnatimi gozdovi.
Romarska samostanska cerkev Marijinega vnebovzetja s petimi ladjami je bila posvečena leta 1228 v prisotnosti češkega kralja Přemysla Otakarja I. Potem ko je samostan med husitskimi vojnami uničil požar, so ga med letoma 1587 in 1592 pod vodstvom opata Eckardta von Schwobena obnovili. Med tridesetletno vojno in leta 1681 je bil ponovno močno poškodovan. Med letoma 1685 in 1735 je italijanski baročni mojster Giovanni Pietro Tencalla dokončal veličastno novogradnjo današnje samostanske cerkve. Po ukinitvi samostana leta 1784 je cerkev sprva služila kot vaška cerkev in je kmalu propadla. Leta 1890 je samostan postal last jezuitskega reda, ki je tu ustanovil cerkveno gimnazijo
. Leta 1928 je bila samostanska cerkev pod papežem Pijem XI. povzdignjena v manjšo baziliko. V času komunističnega režima je bil samostan leta 1950 ponovno ukinjen, vendar je bil po letu 1990 vrnjen jezuitom. Istega leta je samostan obiskal papež Janez Pavel II. Zaradi povezanosti z zapuščino Cirila in Metoda je Velehrad danes eden najpomembnejših romarskih krajev v državi.

Besedilo: MAS Buchlov/Cisterscapes / Foto: MAS Buchlov