Ustanovne listine samostana Zbylut v kraju Łekno iz družine Pałuka (1153) sodijo med najdragocenejša pričevanja o srednjeveški kulturi na Poljskem in so najzgodnejši znani dokaz o prisotnosti cistercijanov (poljski nacionalni seznam UNESCO Spomin sveta 2016).
Menihi so nekaj let prej prišli v Lekno iz Altenberga (Nemčija), se naselili ob jezeru in počasi prilagodili okolico svojim potrebam. Samostan v Łeknu (danes arheološko najdišče), ki je deloval od 40. let 11. stoletja do 15. stoletja, je uničila gradbena nesreča, kar je cistercijane spodbudilo, da so svoje bivališče obnovili na novi lokaciji, približno ducat kilometrov od starega samostana v Wągrowcu, kjer sta se ohranila samostan in nekdanja opatija.
Sledovi njihove prisotnosti so vidni še danes in so globoko vpeti v lokalno kulturno krajino, npr. na območju nekdanjih bivališč in sosednjih vasi, ohranjenih polj, cest in vaških objektov, gozdnih kompleksov (rezervat Dębina), jezer (Łekneńskie), ribogojskih ribnikov in mlinske industrije na prehodu čez reko.