PLASY
Datum ustanovitve: 1146 (številka reda 204 po Janauscheku)
Datum razpustitve: 1785
Ustanovitev / matični samostan: Morimond-Ebrach / samostan Langheim
Hčerinski samostan: /
Knez Vladislav II. je leta 1144/1146 ustanovil opatijo Plasy v dolini Střele kot enega najstarejših cistercijanskih samostanov na Češkem. V Plasy so se naselili menihi iz Langheima na Frankovskem. Po tridesetletni vojni je samostan doživel drugi razcvet: nove baročne stavbe samostana, velika štiristrana dvorišča in romarska cerkev Marianske Tynice so še danes značilne za pokrajino, prav tako kot obsežne kmetijske površine za pridelavo žita in sadja.
Zvočna različica
Aktualni dogodki
Zadnje objave
Kulturna krajina
Pokrajina samostana Plasy predstavlja ohranjeno kulturno krajino na območju približno 20 kvadratnih kilometrov v okrožju Pilsen-North. Osrednjo črto predstavlja reka Střela (Natura 2000). Na razvoj in obliko pokrajine je od prve polovice 12. stoletja vplival lokalni cistercijanski samostan.
To je redko poseljeno območje z majhnimi vasmi. Nekatere vasi so ustanovili cistercijani sami, na podobo drugih pa so pomembno vplivali v poznejših stoletjih. Zlasti takrat, ko so menihi stebre svojega gospodarstva – kmetije (grange) – preoblikovali v vasi ali vasi v zaselke. Prav grange tvorijo izjemen niz dragocenih spomenikov v plaski kulturni krajini, ki so spretno vpete v pokrajino in nimajo analogije na Češkem.
Na območju poleg omenjenih vasi najdemo ohranjeno mrežo, ki jo tvorijo pomembne zgodovinske poti (z na novo zasajenimi drevoredi), manjši sakralni in drevesni spomeniki, aleje, ribniki, mlini, …. Tako kot v drugih evropskih državah so tudi na Češkem cistercijani vplivali na splošno podobo pokrajine, ki so jo predstavljali tako, da so “v zemljo vtisnili božji pečat”. Cistercijanske sledi iz 18. stoletja so danes najbolj čitljive.
Kljub ukinitvi samostana pred 250 leti so se številni elementi pokrajine ohranili do danes, kar je edinstveno. Za to so poskrbeli novi lastniki, avstro-ogrski kancler Klemens von Metternich, ki so ohranili rabo pokrajine – predvsem s kmetijstvom in gozdarstvom.
Besedilo: Elisabeth Seel/foto: Ivo Kornatovský